TINA IPSUM DOLOR SIT AMET, CONSECTETUR ADIPISCING ELIT. NULLAM FEUGIAT IN MAGNA BLANDIT.

Sem mama trem otrokom in po poklicu učiteljica. Moja pot kvačkanja se je pričela na pobudo mojega starejšega sina, ki je bil takrat star kakih deset let.  Med poletnimi počitnicami mi je potožil, da mu je dolgčas. Odgovorila sem mu: »Počitnice imaš, počni kar hočeš, riši, piši, štrikaj, kvačkaj, karkoli želiš.« In on odgovori: »Kvačkal bi!«.

Povem mu, da ne znam, da bova šla v knjižnico po kako knjigo in se naučila. Mislila sem, da bo pozabil na to. A on se čez par dni spomni, da bi kvačkal. Jaz zopet začnem o knjižnici, on pa reče: »Mami, pojdiva na youtube.« Rečeno, storjeno. Greva na yt in najdeva posnetek kvačkanja. Potem se spomnim, da imam v omari kvačke in volno (že kako leto, ker so imeli v Hofru neko akcijo). Sledila sva posnetku in uspelo nama je nakvačkati lušten listek.

Takrat nisem točno vedela, kaj počnem, le sledila sem posnetku, vem pa, da sva oba zelo uživala. In da sem se še tisti večer, ko so otroci zaspali, še dolgo v noč učila osnovnih zank kvačkanja.

Kvačkanje je postalo moj hobi. Z vsemi otroci smo med počitnicami kvačkali. Nastali so šali, kape, žogice, plišaste igračke, itd. Novorojenčki prijateljev so dobili v dar kvačkane copatke ali kapico. Kasneje sem se navdušila nad kvačkanim nakitom in okrasnimi oblačili. Kvačkanje mi je še danes v veliko veselje.